KONEC LETA 2014 ZAZNAMOVAN Z ODHODOM NEKAJ VELIKIH IMEN JEZIKOSLOVJA

Leto 2014 se izteka in v svoji beležki lahko vsak od nas najde številke lepe, uspešne, pa tudi kakšne bridke spomine. Med slednje gredo tudi spomini na odhod(e) nekaj pomembnih jezikoslovcev. Nekateri od njih so bili v zasluženem pokoju in so kljub temu ves čas še naprej aktivno spremljali in soustvarjali jezike našega širšega prostora. Žal so med njimi tudi ljudje, ki so odšli sredi najbolj ustvarjalnih in produktivnih let življenja. 
Vseh se bomo spominjali kot oseb, ki so maksimalno predani svojemu delu in poklicu oblikovali naše jezikovno znanje in manire. Hvala vsakemu posebej in vsem skupaj za svojevrsten prispevek. Počivajte v miru in pokoju. 

JANEZ ZOR, slovenski jezikoslovec
* 8. junij 1926, Ljubljana, † 28. november 2014, Ljubljana
Janez Zor je diplomiral leta 1949 iz ruskega jezika s književnostjo, stare cerkvene slovanščine in srbohrvaškega jezika s književnostjo. Po diplomi je postal asistent pri Inštitutu za slovansko filologijo. Med 1950–1952 je bil na izpopolnjevanju v Beogradu, 1956–1958 na Moskovski državni univerzi. Od 1959–1961 je bil lektor za slovenščino in srbohrvaščino na univerzi v Göttingenu. Po vrnitvi domov je na Filozofski fakulteti postal lektor za ruski jezik. Po umiku prof. Franceta Tomšiča je začel predavati še predmet Stara cerkvena slovanščina na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Slovansko filologijo je eno leto predaval tudi na univerzi v Trstu in deset let na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Predaval je na več seminarjih o glagolici v Zagrebu in na Krku. Upokojil se je 8. junija 1996 kot strokovni svetnik.

Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec
* 11. oktober 1926, Mostec, Slovenija, † 9. december 2014, Ljubljana, Slovenija.
Osnovno šolo je obiskoval v Dobovi (1933–1938), tri razrede klasične gimnazije pa v Mariboru (1938−1941). Med drugo svetovno vojno je bil v taboriščih v Šleziji in na Poljskem (Strzyzów, Wrocław). Po koncu vojne je obiskoval gimnazijo v Brežicah, nato v Mariboru, kjer je v šolskem letu 1946/1947 maturiral na Prvi gimnaziji. Po maturi se je vpisal na študij slavistike (slovenski jezik s književnostjo in ruski jezik s književnostjo) na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Kot štipendist Humboldtove ustanove je študiral eksperimentalno fonetiko v Hamburgu (1962/1963). Doktoriral je leta 1963 na FF v Ljubljani z disertacijo Nazorska in oblikovna struktura Finžgarjeve proze. Predaval je predvsem na Filozofski fakulteti, kjer je vzgojil številne generacije slovenistov. Občasno je bil gost na drugih univerzah v Jugoslaviji (Zagreb, Zadar itd.) in po svetu (Chicago, Regensburg, Moskva, Celovec, Gradec, Varšava itd.). 

Jože Toporišič je bil vodilni slovenski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in avtor številnih jezikoslovnih razprav in del (njegova bibliografija šteje blizu 1000 enot). Najpomembnejše delo je gotovo Slovenska slovnica, ki je prvič izšla leta 1976. Sodeloval je pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa. Leta 1994 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2006 pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Prejel je še nagrade Univerze v Gradcu (1977), Kidričevega sklada (1979) in Mednarodnega društva za fonetične vede (1979).

Ubavka (Jančevska) Gajdova, makedonska jezikoslovka 
* 19. julij 1965, Veles, † 6. december 2014, Skopje

Osnovno in srednjo šolo je končala v Velesu, diplomirala pa je na katedri za klasične študije na Filozofski fakulteti v Skopju. Od leta 1993 je delala na Inštitutu za makedonski jezik, in sicer na oddelku za dialektologijo.  
V središču njenega znanstvenega preučevanja je bila makedonska dialektologija in slovnični sistem makedonskega jezika v okviru balkanske jezikovne zveze. Bila je pomembna znanstvena sodelavka, vodja projekta Makedonski narečni atlas, predsednika Sveta za makedonski jezik na Vladi R Makedonije, dolgoletni član Sveta na Inštitutu za makedonski jezik in pol mandata predsednica Sveta. 
Aktivno je bila vključena v uredniškem odboru institucionalnih revij „Македонски јазик“ ("Makedonski jezik") in „Македонистика“ ("Makedonistika") ter predsednica uredništva revije „Литературен збор“ ("Literaturen zbor"), glasila Zveze društev za makedonski jezik in književnost RM. Bila je profesorica predmeta Makedonska dialektologija na državni univerzi v Tetovu ter profesorica na podiplomskem študiju na Inštitutu za makedonski jezik. Med svojimi kolegi in študenti bo ostala v trajnem spominu kot oseba, ki so jo krasile modrost, visoka integriteta, redke človeške vrednote in ogromna znanstvena kompetentnost. 

Viri: arhiv Dela, wikipedija, Nova TV MK