Jezikovne drobtinice slovenskega jezika
![]() |
Kaj je prav: Kolumbovo jajce
ali kolumbovo jajce? |
Svojilni pridevniki iz lastnih imen
se lahko z veliko začetnico pišejo, kadar zaznamujejo duhovno rast
(Pitagotov izrek, Ohmov zakon, Ludolfovo število). Podobno
velja tudi za zveze s prenesenim pomenom (Ahilova peta –
ranljivost; Kolumbovo jajce – domiselna rešitev; Sizifovo
delo – neučinkovito delo), te primere pa pogosteje pišemo z malo
začetnico. Pridevniki na –ov/-ev, -in ne zaznamujejo vedno svojine, temveč tudi vrsto (lipov čaj, natrijev klorid). Tudi če so izpeljani iz lastnih imen, jih je priporočljivo pisati z malo začetnico, če taki pridevniki pomenijo vrstnost (imena rastlin, bolezni, delov telesa, tehničnih izumov): npr. marijini laski, parkinsonova bolezen, adamovo jabolko, voltov člen, martinova peč. Podobno velja tudi v zvezah s prenesenim pomenom: kolumbovo jajce, sizifovo delo. Pravilno je torej tako Kolumbovo jajce kot tudi kolumbovo jajce – pomembno je le, da je težava rešena. |
|
![]() |
Kaj pomeni beseda MENTRGA? |
Mentrga je leseno
korito na štirih nogah, pokrito s plohom. V preteklosti so v mentrgi
mesili kruh, pokrito pa so lahko uporabljali tudi za mizo (gl. sliko). |
|


